Kjanija Adzamija Letra

Anastasija - (Melourgia, 1997) - Kjanija adzamija Ni ostana pustelija, zemjata se raskopa Studeni se zimite, ni jemnat postelite I orli?ta nadojdoa, na tri se razdelija planinite ni gi gazat, očite ni gi kopat I narod ke naterat od prazna stomna da pie i sonce ke ni zamenat za ćora pol-mesečina Od kade ti e imeto, bez koren ti e lozata I sestri ti navezaa za petsto veka crnina Kjanija Adzamija I sega ko da ne svađa? od kada e ovaa svetlina ?to ni be?e videlina za petsto leta temnina. I foduli neka prepuknat i race da im okapat. Niz usti pelin neka izblujat od pusta ima pogan?tina Od sabja rani ke zarasnat Od očki solzi ke se isu?at No v du?a besnat vetrovi, a na srce paja?ini